Odprem oči. Zavem se trenutka, na usta se razširi smeh. Pričakujoče drhtim od zavednosti. Pomnim imetje, ko pomirjajoče v zahvalo vdihnem. Ob izdihu se dvignem in že sem pred zobno krtačko. Čudovit dan. Osnovna odprava pripravljena; "prenosnik, kamera, stativ v torbi", vzamem še steklenico vode in 2kg pomaranč. Stopam po stopnicah, kjer se ustavim pri sosedu, ki "odpira oči". Pomaranče v gosti sok, zaužiti na neskončnost. Pozdravim srečo, trenutek za tem sedim na udobnem "sedalu gonilk".
... naslednje kar gledam,
,http://oko-pinocchio.blogspot.com
